Bistvo človekovih pravic
Tokratni pogovor bo posvečen temi, s katero se ukvarja knjiga dr. Roka Svetliča Filozofija človekovih pravic, ki jo je 2009. izdala založba Annales iz Kopra. Delo obravnava nastanek in razvoj človekovih pravic, njihovo razumevanje, ki izrašča iz »bremen bivanja« in podobe človeka v vsakokratni dobi, njihovo kritiko in sodobno problematiko povezano z njimi.
Naš tokratni gost bo avtor omenjene knjige, doktor filozofije in univ. diplomirani pravnik, predstojnik Oddelka za filozofijo na Fakulteti za humanistične študije v Kopru (Univerza na Primorskem).
Prisrčno vabljeni!
»Nekje Schmitt pripomni, da bi politika, če bi razsvetljenski projekt uspel, izginila in sobivanje ljudi bi imelo zgolj še značaj socialne enote, ‘tako kot socialna »enota« kakšnega bloka, na isto plinarno priključeni odjemalci plina ali pa potniki na istem avtobusu.’ Zanimivo je, da je prav to ideal dovršene demokracije, v katerega je verjel tudi Alexandre Kojève, sloviti francoski interpret Hegla. V šestdesetih letih 20. stoletja je bil prepričan, da je prišla zgodovina do svojega konca, da je ukinjeno (tisto) politično, kar je ponazoril z neverjetno osebno gesto: zapustil je mesto univerzitetnega profesorja in se zaposlil v upravi. Svet še vedno upa, da bo politika nekega dne zgolj še dejavnost, ki se ne bo kvalitativno razločevala od upravljanja stanovanjskega bloka.«
»Človekove pravice so danes kraj, kjer nadalje živi neuresničljivi projekt v veliko manj nevarni obliki, kot če ‘svobodo’ išče narod ali družbeni razred. Žal še nismo sposobni sprejeti, da človekove pravice ne Osvobajajo: ničesar ne povedo o Smislu, Sreči, Uspehu itd. Jamčijo le za brezpogojno, tj. kategorično, svobodo-od. Za prostost. Ta nesporazum ni brez razloga: o svobodi-za človekove pravice sicer vsebinsko molčijo, formalno pa jo vseeno postavljajo pred vse ostalo. V prvi člen Splošne deklaracije.«
Oba navedka sta iz knjige Filozofija človekovih pravic.
