GRAŠČINA POLHOV GRADEC
Kamnita in kulturna dediščina

Zamisel, prikazati graščino Polhov Gradec (domačini ji navadno pravijo kar "grad", ne glede na to, da je na hribu Kalvariji viden še ostanek "starega gradu") v novi, drugačni obliki, se je Davorinu Vugi porodila že davnega 1990. leta, ko je spomenik »kraljevi roži« vendarle dočakal obnovo in znova zablestel v prvotni luči.
V raziskavo graščinske polhograjske preteklosti je vključil tudi uglednega raziskovalca in preučevalca geološke preteklosti naših krajev in tudi širše evropske geološke preteklosti, profesorrja dr. Antona Ramovša.
Prispevek dr. Antona Ramovša v prvem delu monografije je zato unikaten, ne toliko zaradi nakazane metode, da je potrebno natančno geološko/petrološko obdelati vse pomembne arhitekturne člene in spomeniške sestavine, kot predvsem zato, da je profesor prvi odkril odlično klesarsko/kamnarsko uporabnost prav sivega lokalnega (oolitnega) apnenca in to v svoji študiji tudi natančno opredelil.
Načelno sta se oba avtorja trudila pisati tudi o strokovnih zadevah in problematiki, ki se nanaša na kamnito in kulturno dediščino v polhograjski graščini, dosledno razumljivo, pregledno in kratko, brez nepotrebnega spuščanja v podrobnosti. Vendar so nekatere teme le zahtevale drugačnega pristopa, in sicer prav področje heraldike oziroma grboslovja (besedi blazon, iz fr. blason, grb, oziroma blazoniranje, iz fr. blasonner, slikati grb, tolmačiti grb, pomenita v uveljavljenem mednarodnem heraldičnem besednjaku pravzaprav: opis, opisovanje, grba grbov), pa transkribiranje (prepis) obeh latinskih napisov na spomeniku "kraljevi roži" (slovenski prevod se je izkazal za več kot dobrodošlega!), citiranje izvirnih nemških besedil, ki se tako ali drugače nanašajo na polhograjsko monografijo (o graščini Janez Vajkard Valvasor, o grbih Otto Titan von Hefner) in končno sama grško-rimska (etrurska) mitologija, kjer je navajanje latinskih citatov oziroma pojmov nujno.