Leser se sprehaja med klasičnimi dokazi za Božje bivanje in nanje ne gleda kot na dokaze v strogem pomenu besede, vsekakor pa vidi v njih pomembna opozorila in argumente z močjo prepričljivosti. Knjiga ni naslovljena predvsem na verujoče, ki bi s tem pisanjem kvečjemu bili potrjeni v svoji veri; usmerjena pa tudi ni k tistim, ki so pretrgali vsak stik s transcendenco Boga in v svoji neveri v Boga ne želijo biti moteni. Leser se obrača predvsem k tistim, ki v svojem iskanju nihajo, ter k tistim verujočim, ki ob navalu očitnega in skritega ateizma nekaterih znanstvenikov verujejo s slabo vestjo pred razumom.
