Novost v zbirki Žerjavi, namenjeni najvišjim dosežkom slovenske izseljenske književnosti. Pesniški izraz Franceta Papeža (rojen leta 1924 v Kotu pri Semiču, umrl leta 1996 v Buenos Airesu) je oblikovan kot odsev osebnega sveta in hkrati kot premislek o človeški skupnosti, izpostavljeni skrajnim preizkušnjam povojnega političnega begunstva in izgnanstva. Slovensko poezijo bogati s filozofijo upanja in volje za neboleče sprejemanje resničnosti tujega sveta.
