NAJTIŠJE URE

Pred vami je knjiga o »najtišjih urah« matere, ki je rodila otroka s posebnimi potrebami. Po tej napovedi bi lahko sodili, da gre za besedilo polno trpljenja in teme, pa vendar, ko odprete knjigo in jo začnete brati, iz nje zasije svetloba. Ustvarilo jo je trpljenje teh tihih ur družine in jo preobrazilo v življenjski optimizem, ki ga je avtorica oblikovala v besedilo. To je knjiga o materi, a je tudi knjiga o ženski in moškem, ki kot par postavljata temelj svoji družini.

Avtorica ne postavlja v ospredje pedagoških, defektoloških ali medicinskih tem, s katerimi se soočajo starši otrok s posebnimi potrebami, pač pa svoj pogled obrača navznoter, v doživljanje matere, ki se sooča s težko življenjsko situacijo in v tem procesu »iz svinca pridobiva zlato« – najde smisel. Njena pot preoblikovanja vseh teh izkušenj je pisanje. Svoje izkušnje jemlje v roke kot brezoblično glino in pušča, da notranjost vodi njene roke, dokler se pred njo ne pojavi oblika. Kdo drug bi naslikal sliko, oblikoval kip ali napisal pesem. Avtoričino iskanje zazveni v duši bralca kot odmev njegovega lastnega iskanja smisla v trpljenju in nakazuje pot k svetlobi na koncu predora.

Knjiga Najtišje ure je njen prvenec.


Slovenske splošne knjižnice priporočajo - www.dobreknjige.si

Najtišje ure (Nada Polajžer): http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=435