V letošnjem šmarničnem branju bomo v enaintridesetih zgodbah srečevali Marušo in njeno družino. Zgodilo se jim je veliko pomembnih in nepozabnih stvari. Tako kot nam vsem. Povežimo vse v lep majski šopek in ga položimo pred našo mater Marijo ob kateri se zbiramo. Pojdimo torej z Marijo skozi mladost. »Tako kot Maruša tudi jaz živim v majhni vasici, v Veliki Loki pri Žalni, kjer vsako leto komaj čakamo na maj in na šmarnice. Prebiramo jih v cerkvi ali pa kar pred kapelico. Med mnogimi otroki iz naše in iz sosednjih vasi sta tudi moja sinova in moj mož, v mislih pa nešteti obrazi mojih dijakov, ki sem jih in jih še srečujem na svoji poklicni poti kot profesorica angleščine in nemščine v srednji šoli. Z menoj so njihova srca in tople podobe sosedov in prijateljev, župnika in znancev, tistih, ki so me znali razumeti in ljubiti, ko sem bila Marušinih let, in so danes pri Bogu. Iz vseh njihovih dobrih misli in molitev so nastale zgodbe letošnjega šmarničnega branja. Za vse mlade in njihove starše!«
