CICIBAN

"Celotni Ciciban razodeva razvidno in smiselno zasnovano zgradbo. Na začetek je avtor razvrstil pesmi, ki ponazarjajo ljudske običaje, ki so mišljene kot gibalne igre, ali ki posnemajo glasove v naravi (Veseli koledniki - Žabe). Če je ta skupina spričo svoje preprostosti in lahkotnosti namenjena najmlajšim, je naslednja po vsebini in izrazu bolj zahtevna: otroka tesneje povezuje z naravo in ga nevsiljivo vzgaja, predvsem k življenjski vedrini (Uspavanka: Kaj bo sinku sen prineslo? - Ciciban in čebela). Manj obsežni del te skupine prikaže bralcu za oddih nekaj šaljivih in burkaških prizorov (Povabilo - Zlato v blatni vasi). Vsebinsko dvojna je tudi tretja skupina pesmi: nekatere otroku slikajo življenje v naravi in ga deloma tudi vzgajajo, druge pa so izrazito premišljujoče, saj segajo od mehanizma in vloge ure do religiozno doživljenega vesolja, s čimer zbirka doseže svoj višek in sklep. (Zvezdoznanstvo - Slovo).
Župančič se je znal v tej knjigi neverjetno približati otroku, se tako rekoč poistovetiti z njim v domišljiji, čustvih, mislih, pa tudi v jeziku in slogu. France Vodnik je v Našem rodu 1931/32 zapisal, da je Ciciban naša najbolj odlična pesniška zbirka za mladino.
Prvič je zbirka izšla z naslovom Ciciban in še kaj leta 1915, drugič pa z nekaj dodanimi pesmimi leta 1922 kot Ciciban. Tretjič so Cicibana natisnili že po pesnikovi smrti leta 1955, pa ima, žal, okleščeno vsebino, saj so iz ideoloških razlogov odstranili naslednje pesmi: Častitljivi koledniki, Zvezdoznanstvo, Mehurčki, Uspavanka (Kaj se sveti rimska cesta?) in Naše luči. Tako je tretja izdaja postala žalosten spomenik ozkosrčne in samovoljne kulturne politike v tistem času pri nas." (po spremni besedi dr. Joža Mahniča)