ČLOVEK POD VPRAŠAJEM

Od treh velikih poglavij v drobni knjižici Gabriela Marcela, krščanskega eksistencialista, sodobnika Camusa in Sartra, sta za današnjega slovenskega vzgojitelja dve izrazito zanimivi. Najprej razmišljanje o ozaveščenem človeku, ki se čuti odtujen, pa se v samoizpraševanju in dvomu znajde pred klicem, ki je v svojem bistvu edinstveno dejanje religiozne zavesti - pred priznanjem skrivnosti in presežnosti. Mikaven in poučen je tudi njegov pogled na človekov notranji nemir, kakor ga spremljamo od evangeljskih spoznanj, preko Avguština, Pascala, Kierkegaarda, Nietzscheja, Heideggerja do Sartra. Presežen je pri Goetheju. Po Gideu pa se ponovno javlja v sodobnem svetu. Vendar vodi v slepo ulico. Proti nemiru postavlja Marcel upanje in veselje.