Ljudje navadno želimo in hočemo samo svetlobo; samo lepe in lahkotne dneve; visoke, blesteče zgradbe brez grobih temeljev, temačnih kleti. A to ni mogoče. Želimo izjemne pesmi – a čisto potiho so nam drage tudi take, ki govore o naših drobnih željah, opevajo našo kratko »večnost«; ki prinašajo majhne utehe, kot je npr. vonj smrekove smole, ko premaga vonj po asfaltu. Pesnico Slavico Štirn poznamo po objavah v revijah, izvajanju na Radiu Slovenija in po knjigah Bele sanje – Kamnita resničnost, Psalmi in Spominjanje. Pesniška zbirka, ki je zdaj pred nami, pa kaže to močno, srčno ženo planin in razmišljanja z druge strani – hrbtne ali notranje.
