SMISEL ŽIVLJENJA

100-letnico rojstva slovenskega filozofa in "eksperta" za dialog z neverujočimi želi Mohorjeva počastiti s ponatisom njegovega dela, ki je prvič izšlo v redni zbirki že leta 1966. Smisel življenja je najobsežnejše zaključeno delo filozofa in teologa prof. dr. Janeza Janžekoviča. V njem je strnil v skladno in poljudno povedano celoto skoraj vse svoje bogate in različne filozofske in teološke poglede. Čeprav sam naslov usmerja našo pozornost na smisel življenja, je tej razpravi o smislu hotel prof. Janžekovič dati najširšo osnovo. Zato se je poprej ustavil ob številnih drugih temeljnih vprašanjih, ki odgovor na vprašanje po smislu utemeljujejo. To sta predvsem vprašanje človekovega spoznavanja in še prav posebej vprašanje našega spoznanja Boga. Smisel življenja kot predmet naše vere in smer našega življenja in delovanja je nato na koncu tega Janžekovičevega razmišljanja kakor sad, ki nam dozori nekako sam od sebe. Smisel človeškega življenja je v njegovi moralni kvaliteti, kar Janžekovič preprosto opredeljuje kot "biti dober človek". Iz knjige: "Tudi verske resnice so življenjske resnice, ne matematične, zato ne izsilijo umske privolitve; zanje se je treba svobodno odločiti. A ko uvidimo, da slone na dokazih, ki bi nas prepričali, če bi šlo za vsakdanje stvari, bi bili neiskreni, če bi si skušali prikriti, da jih odklanjamo samo zato, ker preveč zahtevno posegajo v naše življenje. Dober človek je pripravljen sprejeti vsako resnico, versko prav tako kot druge, in izvajati vse posledice, ki iz nje izvirajo. Ko je svobodno sprejel vero, spolnjuje verske dolžnosti brez izzivanja in ne da bi bil do tistih, ki mislijo drugače, nestrpen. Hudo bi pa slepil sam sebe, če bi si domišljal, da mu zato, ker je kristjan, ni treba biti dober človek. Načelno in dejansko je mogoče biti dober človek, a ne biti kristjan, ne more pa biti dober kristjan, kdor ni dober človek."