Gre za zbirko poezij, nekakšno antologijo pesniškega ustvarjanja Zore Tavčar, ki je po svojem literarnen in kulturnem delovanju dobro poznana tako v zamejskih krogih kot v Sloveniji, saj je njena življenjska pot razpeta med rodno Loko pri Zidanem mostu in Trstom ali bolje Opčinami, kjer si je z možem Alojzem Rebulo ustvarila družino. Možu tudi posveča to knjigo v zahvalo za “pol stoletja ljubezni”, in tudi pesmi, ki so v njej zbrane, obsegajo razpon, ki gre časovno od leta 1947 do leta 2007. Sama razporeditev pesmi kaže na ta življenjski lok, kjer se jubezenska in krajinarska tematika zlivata v refleksijo življenjskih izkušenj.
