ČAKANJE NA TEMO, ČAKANJE NA SVETLOBO

»Nobena stvar, ki je tako slaba, ne more trajati večno«

Klíma v romanu odstira različne človeške usode v tranzicijskem obdobju na Češkoslovaškem. V zanimivem prepletu dejanske, pretekle in domišljijske zgodbe bralcem približa ozračje tik pred žametno revolucijo in po njej ter izrisuje posameznikovo zaznamovanost z obdobjem komunizma, ki je tudi navdušenje nad demokratičnimi spremembami ne more izbrisati.

Junak Klimovega romana Pavel kot snemalec prispevkov za televizijska poročila spremlja čedalje vznemirljivejše dogajanje na praških ulicah. Spremembe, ki so v zraku, trdno obvladuje cenzura, zato tisto, kar sam vidi skozi oko kamere, širšemu občinstvu zaenkrat ostaja skrito. Jasno mu je, da se okosteneli sistem ruši, vendar se v navajenosti še naprej prebija skozi življenje po ustaljenih tirnicah in ovinkih, iz dneva v dan bolj tuj sebi in bližnjim.

Dejstvo, da je korak pred drugimi, Pavel izkoristi za razmislek o svojem življenju, o mladostnih sanjah, neuresničenih načrtih in upih. Naelektreno zunanje dogajanje tudi v njem sproži napeto sobivanje preteklosti, sedanjosti in fantazije, meje med njimi se brišejo, on pa je postavljen pred odločitev. Ali se je po vsem, kar je živel, še zmožen odločati? Je še lahko svoboden? In kaj sploh je svoboda?

Klíma se dotakne temeljnega problema totalitarizma, vprašanja življenja in smrti, vprašanja, kdo je gospodar posameznikove usode — in ali ni nemara že vsaka še tako majhna izbira dejansko odločitev za svetlobo ali za temo.